Rehabilitacija sluha
Kako si lahko pomagamo?
Slušni aparati
S slušnimi aparati lahko naslovimo veliko večino slušnih okvar. Slušni aparat je v večini primerov prva izbira rehabilitacije sluha, saj je senzori-nevralna oz. starostna izguba najpogostejša. S slušnimi aparati lahko naslavljamo tudi kombinirano izgubo sluha, napredek je opazen tudi pri konduktivnih oz. prevodnih težavah, čeprav se slednje navadno rešujejo z zdravili ali kirurškimi posegi. V spodnjem posnetku si lahko ogledate kako poslušamo s slušnimi aparati. Jezik v videu je slovenščina, vir slike in videa: AUDIO BM
BAHA implant
Gre za nekoliko drugačen slušni aparat, ki je (kirurško ali ne) zasidran na kostni del mastoida, od tod tudi izvira ime BAHA (Bone Anchored Hearing Aid). Zvok se preko vibracij kosti prenaša v notranje uho in v slušni živec, pri čemer morata tako slušni živec kot polž normalno delovati, sicer vibracij ne bi mogla predelovati. BAHA slušni aparati so primerni za hujše oblike naglušnosti, kadar navaden slušni aparat ne zadostuje. V spodnjem posnetku si lahko ogledate kako poslušamo z BAHA aparatom. Vir slike in videa v angleškem jeziku: Cochlear
Polžev vsadek
Polžev vsadek ali kohlearni implant je na prvi pogled podoben BAHA slušnemu aparatu, razlikuje ga pa način delovanja. Pri BAHA aparatih se prenos zvočnih vibracij prenaša na delujoč polž in delujoč slušni živec, pri polževih vsadkih pa gre za tako imenovan ByPass, kjer se preskočita srednje in notranje uho. Tako je polžev vsadek, ki je pravi čudež tehnologije, neposredno pritrjen na slušni živec. Pri BAHA aparatih je še možna nekirurška vstavitev, pri polževih vsadkih pa brez kirurškega posega ni možno vsaditi polževega vsadka. V spodnjem videu si lahko ogledate kako poslušamo s polževim vsadkom. Vir slike in posnetka v angleškem jeziku: Cochlear
ABI vsadek
Pred opisom ABI vsadka, je dobro povzeti že napisano zgoraj. Torej, ob izgubi ali pešanju dlačnic v polžu, rešujemo s slušnim aparatom. Kadar je težava v prevajanju zvoka do teh dlačnic, si lahko pomagamo z zdravili ali kirurškim posegom in tudi s slušnim aparatom. Kadar gre za kombinirano izgubo sluha, znova rešujemo težave s slušnim aparatom. Ko pa pridemo do meje slušnega aparata, ko ta več ni dovolj, pa si lahko težave rešujemo z vsadki. V kolikor gre le za težjo izgubo sluha, kjer polž in slušni živec delujeta normalno, težave rešujemo z BAHA aparatom. V kolikor je polž ne deluje pravilno, težave rešujemo s polževimi vsadki, katere pritrdijo na slušni živec. Kadar je pa poškodovan tudi slušni živec, pa lahko rešitev najdemo v ABI vsadku, ki poleg celotnega sistema poslušanja preskoči še slušni živec in je tako priključen neposredno na možgansko deblo. Tukaj je cilj uporabniku omogočiti le občutek sluha, so pa ti kirurški posegi včasih deloma uspešni, so tudi primeri, kjer uporabnik ne opazi oz. njegovi možgani ne zaznajo zvoka kljub priključitvi na možgansko deblo. V spodnjem posnetku si lahko ogledate kako poslušamo preko ABI vsadka, vir slike in videa v angleškem jeziku: EPFL
MEI vsadek
Indeksne črke kratice MEI predstavljajo Middle Ear Implant, torej gre za vsadek srednjega ušesa. V tem primeru je potreben kirurški poseg, kjer se vsadek pritrdi na eno izmed treh koščic slušnega sistema (kladivce, nakovalce, stremence). V poštev pride ob alergijskih reakcijah oliv slušnih aparatov ali drugih materialov, ki bi kako sprožala alergijske reakcije, kadar je kolapsiran sluhovod, ob močni deformaciji uhljev in podobnih težav, ki bi onemogočale uporabo zgoraj omenjenih rešitev. V spodnjem posnetku si lahko ogledate kako poslušamo z MEI vsadkom, vir slike in videa v angleškem jeziku: MEDEL
Kirurški poseg
S kiruškimi posegi tudi pridemo do izboljšane slišnosti. Navadno kirurški posegi rešujejo težave kondutktivne, torej prevodne narave. Tudi s širjenjem sluhovodov se pride do izboljšanega sluha in lažje ter boljše rabe slušnih aparatov. Večina vsadkov prav tako zahteva kirurški poseg z izjemo BAHA aparatov. V spodnjem posnetku si lahko ogledate postopek kirurškega posega ob otosklerozi ušesne koščice. Vir videa v angleškem jeziku: JAVITZ
ALD pripomočki za poslušanje
Kratica ALD pomeni Assistive Listening Devices, torej pripomočki za poslušanje. Večina dodatkov za poslušanje je zajeta v listi tehničnih pripomočkov, upravičenost do tehničnih pripomočkov pa dokazujete preko audiograma, kjer mora za večino tehničnih pripomočkov izguba sluha biti vsaj 80%, v redkejših primerih pa mora biti nad 95% izguba sluha. Pripomočki za poslušanje so navadno povezljivi z več različnih vrst aparatov, še vedno pa je to domena proizvajalcev slušnih aparatov in vsadkov. V spodnjem posnetku si lahko ogledate kako deluje eden od mnogih tehničnih pripomočkov za gluhe in naglušne. Avtor spodnjega posnetka s slovenskimi podnapisi: Philips